ČEVLJARSKA OBRT V ŠALEŠKI DOLINI

Miran Aplinc

Povzetek

V preteklosti je imela čevljarska obrt v Šaleški dolini podoben pomen kot v drugih primerljivih krajih na Slovenskem. Obravnava vsakdanjega življenja posameznika in skupnosti zajema tudi vprašanja oblačilne kulture in podrobneje kulture obuvanja ter vprašanja na kakšen način je obutev izdelana in kdo jo je izdelal. Obutev so od najstarejših časov izdelovali mojstri – čevljarji, ki so bili zaradi tega posebno spoštovani. V vsakem večjem kraju so bili čevljarji, ki so izdelovali in popravljali čevlje. Svoje izdelke so izdelovali po naročilu znanega kupca, zato so izdelali le toliko čevljev, kolikor je bilo naročil. Revni kmetje in njihove družine niso imeli toliko obutve kot dandanes, saj je bila obutev še v 19. stoletju razmeroma draga, zato je imel posameznik le par boljših čevljev in par za vsak dan. Čevlje so nosili do obrabe, potem jih je čevljar popravil – potopal za ponovno uporabo ali pa je čevljar posamezne še uporabne dele uporabil za izdelavo otroške obutve. Prave čevlje so otroci nosili pozimi, poleti pa so večinoma hodili bosi, pa tudi odrasli so boljšo obutev nosili le ob posebnih priložnostih, vsakodnevno pa so nosili lesene cokle. Tehnologija izdelave obutve se ni spremenila vse do 18. stoletja, v 19. stoletju so za pritrjevanje podplata začeli uporabljati lesene klince in čevljarski šivalni stroj ter druge stroje, s čimer je bila izdelava čevljev zelo pospešena. Z industrijsko revolucijo in posledično modernizacijo dela ter povečanjem potrošnje se je čevljarska obrt ponekod na Slovenskem ob ugodnih pogojih iz založništva v 20. stoletju razvila v industrijsko izdelavo obutve. V Šaleški dolini do takšnega razvoja ni prišlo, je pa čevljarska obrt opravljala svojo nalogo izdelovanja čevljev vse do pojava množične proizvodnje, ki je že v času pred drugo svetovno vojno nakazovala težavne čase. V povojnem obdobju je bilo delo čevljarja spričo množične proizvodnje oteženo še s spremembo državne in družbene strukture. Tako je ta rokodelska dejavnost prisotna le še v redkih krajih na Slovenskem, med drugim tudi v Velenju. Čevljarska obrt vse do danes ostaja v kolektivnem spominu prebivalstva kot tista dejavnost, ki je v vseh časih zagotavljala udobno obutev in zaposlitev posameznika. O tem pričajo tudi posebnosti izrazoslovja, povezanega s to rokodelsko dejavnostjo.