DARINKA ODOVIĆ: KOZERIJA O TOPOLŠICI (1938) IN MOJA AVTOBIOGRAFIJA (1949); DVE S ŠOŠTANJSKEM POVEZANI DELI POZABLJENE SRBSKE PESNICE

Rok Poles

Povzetek

Srbska pesnica prof. Darinka Odović (1896–1943) je v pesnitvi »Kozerija o Topolšici« opisala ljubezensko življenje približno stotih ljudi v Državni bolnišnici za zdravljenje tuberkuloze v Topolšici v času, ko je tu spremljala hčerko Dušico na dolgotrajnem zdravljenju. V bolnišnici je bilo sicer do 300 bolnikov. Kozerija je bila naslednik bolniškega lista »Zvonček«, obsega več kot 500 verzov in je razdeljena na kitice, poimenovane po paviljonih za bolnike: Mladika in Lom, Breda, Vesna, Zora in »privatniki«. Opis lahkotnega ljubezenskega življenja v Kozeriji je povsem drugačen od tesnobnega vzdušja, kakršno slikajo drugi literati, povezani s tedanjo Topolšico (Đura Sudeta, Mirko Kunčič, Desanka Maksimović, Sunčana Škrinjarić) ter sama Odovićeva v prvih topolških pesmih, preden se je zdravje hčerki bistveno izboljšalo. Kozerijo, ki spominja na priložnostne rimane kronike, je tiskala celjska tiskarna Brata Rodé in Martinčič v formatu 95 × 180 mm, obsega 16 strani in platnice. Ozadje nastajanja pesnitve podaja tipkopisna Avtobiografija pesnice, ki jo hrani Narodna biblioteka Srbije: transkribirani in prevedeni so bili ključni pasusi. Pri Kozeriji o Topolšici je bolj kot umetniška vrednost pomembna njena zgodovinska pričevalnost.